Naravne nesreče oziroma kot jim lahko tudi drugače rečemo naravne katastrofe, se dogajajo povsod po svetu, ne le v naši državi Sloveniji. Naravne nesreče so posledica naravnih pojavov, ki jih povzročijo naravne sile, kot so zemeljski plaz, suša, poplava, …kot tudi posledica vremenskih pojavov, kot so dež, močan veter, visoka temperatura … Ne smemo pa pozabiti na to, da imajo naravne katastrofe zelo negativne oziroma “katastrofalne” posledice na ljudi, kraje, mesta in tako dalje. Obstaja kar nekaj naravnih nesreč, to so: temperaturni ekstremi, suša, onesnaževanje zraka, snežni plazovi, zemeljski in blatni plazovi, nevihte, strele, tornadi, puščavske kobilice, tropski cikloni, prašni/peščeni viharji, močno deževje, močno sneženje, močni vetrovi, navadne in hudourniške poplave, neurja s točo, žled, požari, visoki valovi ob neurjih.
Nekatere naravne nesreče so prizadele tudi našo državo, pa vendar ne vse. Najpogostejše nesreče v Sloveniji, so bile poplave, potresi, požari, neurja, zemeljski plazovi, snežni plazovi, žled in vročinski val. Spodaj si oglejte fotografije naravnih nesreč, ki so prizadele našo državo Slovenijo.
POPLAVA
CC 0, Pixabay
Poplave nastanejo predvsem ob močnem deževju, torej je posledica vremenskega pojava. Poplave se lahko zato zgodijo kjerkoli po svetu. Pojavijo se tudi po sušnih obdobjih, ko so tla tako izsušena, da čez njih voda ne mora pronicati, zato se voda nabira na njih, kar povzroča poplave. Poplave pa ne nastanejo samo zaradi močnega deževja, lahko jih povzročijo huda neurja, tornadi, monsuni, cikloni in taljenje snega. Katastrofalne poplave pa lahko povzroči tudi nenadna regulacija ali popustitev jezu. V Sloveniji poplave ogrožajo okoli 15 % površine državnega ozemlja. Polovica poplavnega območja v Sloveniji, je v porečju Save.
POTRES
CC 0, Pixabay
Potres je sunkovito premikanje tal, ki nastane, ker se zemeljske plošče začnejo premikati. Močnejši potres lahko povzroči rušenje stavb in neposredno tudi smrt ljudi. Nastane lahko iz več razlogov. Močnejši potresi so večinoma tako imenovano tektonskega izvora in nastanejo kot posledica nenapovedanih lomov v zemeljski skorji, ki jih povzroča premikanje plošč. Drugi pogostejši naravni vzroki potresov so tudi vulkanska dejavnost in zemeljski plazovi.
POŽAR
CC 0, Pixabay
Do obsežnih in uničujočih požarov pride med samimi sušnimi obdobji, kot tudi po njih. Pa vendar, ne nastajajo le zaradi sušnega obdobja, ampak so lahko tudi posledica ali udara strele ali pa le človekove malomarnosti. Požari uničujejo gozdove, travnike in pridelke, lahko krivci za smrt živine in divjih živali. Poleg naštetega pa lahko poškodujejo ali uničijo naselja in ogrožajo življenja prebivalcev. Slovenijo je prizadelo kar nekaj požarov.
NEURJE
CC 0, Pixabay
Močne nevihte povzročijo nenadne električne pretoke, ki se zgodijo v ozračju, in se pokažejo v obliki strele. Nevihte pogosto spremljajo močno deževje, toča, močan veter, lahko tudi sneg. Padavine v obliki velikih zrn (včasih so le ta zrna velika kot marelica ali breskev) toče lahko padajo tudi s hitrostjo več kot 150 km/h. Neurja s točo povzročajo škodo na poljih, tako da so pridelki uničeni, hkrati škodo na mestih, lahko pa za sabo pusti tudi smrtne žrtve.
ZEMELJSKI PLAZ
CC 0, Google
Zemeljski ali blatni plazovi nastanejo takrat, ko daljše obdobje močno dežuje ali takrat, ko se sneg ali led hitreje tali. Možnost plazu je tudi, ko se iz prepolnega kraterskega jezera (jezero, ki je nastalo na kraterju nedejavnega vulkana) lahko izlije velika količina zemlje, kamenja, peska ali blata navzdol po hribih, še posebej po tistih, ki so goli ali požgani. Plazovi lahko dosežejo hitrost preko 50 km/h in podrejo, zrušijo ter odnašajo ljudi, ustanove, drevesa, skulpture in zgradbe. Med najhujše plazove v Sloveniji štejemo zemeljski plaz v Logu pod Mangartom novembra leta 2000.
SNEŽNI PLAZ
CC 0, Pixabay
Snežni plaz je ogromna gmota snega in ledu, ki se hitro spusti po gorskem pobočju, in velikokrat s seboj odnaša tudi zemljo, skale in grušč. Lahko so močno uničujoči. Snežni plazovi se gibljejo s hitrostjo preko 150 km/h. Sneg, ki se premika po gorskem pobočju, potiska pred seboj zrak in nastali veter je lahko dovolj močan, da povzroči precejšnjo škodo na zgradbah, v gozdovih in gorskih letoviščih.
ŽLED
CC 0, Pixabay
Žled tvori kar precej debelo plast ledu, ki lahko polomi električne in telefonske daljnovode ter lomi veje dreves. Ledena prevleka pokrije tudi ceste, tirnice in letališke piste, kar onemogoča vožnjo, posledice pa so zamude vlakov in zaprtja letališč. V Sloveniji so bile posledice žleda zelo vidne v Brkinih, kot tudi drugod po Sloveniji. Nekatere posledice so še danes vidne, predvsem po gozdovih.
VROČINSKI VAL (temperaturni ekstrem)
CC 0, Google
Vročinski valovi so lahko zelo nevarni, ko v poletnem času vročina, visoke temperature in vlažen zrak vztrajajo več dni zapored. Visoke temperature povedejo do sopare, ta pa je lahko kriva za kar nekaj smrtnih žrtev, največ med majhnimi otroki, starostniki in kroničnimi bolniki. Nasprotje vročinskemu valu pa so močne ohladitve. Le-te v Sloveniji niso tako nevarne, vendar so lahko nevarne drugod po svetu. V Sloveniji je bilo poletje 2003 najbolj vroče doslej, zelo vroča sta bila predvsem mesec junij in mesec avgust. Vročina pa je povzročila precej nelagodja in težav.